Naj revmatoidni artritis ne bo ovira

Naj revmatoidni artritis ne bo ovira

Naj revmatoidni artritis ne bo ovira 600 459 Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

Artritis je zelo pogost izraz tako v medicinski dokumentaciji, kakor v vsakdanjem pogovoru s sosedo, pa vendar marsikomu ni najbolj razumljiv.

Lahko na kratko opišete to bolezensko stanje? Ne? Potem si lahko na tej strani preberete nekoliko več.

Poznanih je več kot 100 različnih vrst artritisov in njim pripadajočim zdravstvenim stanjem. Gre za revmatično obolenje, ki prizadene sklepe in obsklepne strukture. Najbolj poznane vrste artrtitisov so degenerativni (osteoartritis), vnetni (revmatoidni, psoriatični artritis) , metabolični (urični artritis ali protin), infekcijski (povzročajo ga bakterije, virusi, glive), ipd.

Ljudje različnih starosti, spola ali rase lahko imajo artritis, pojavlja se tudi pri otrocih.

 

REVMATOIDNI ARTRITIS (RA)

Je kronična (traja vse življenje) sistemska revmatska bolezen avtoimune narave.  Pravzaprav RA ni bolezen le enega sistema; je bolezen, ki prizadene sklepe in obsklepne strukture ter skoraj vse organske sisteme, kot so na primer koža, oči, pljuča, srce, ožilje.

Če se zdravi ali ne, v vsakem primeru nastanejo nepopravljive posledice.

sklep z revmatoidnim artritisom

Zakaj sploh nastane?

Iskreno, nihče prav ne ve odgovora na to vprašanje. Naj bi se pojavljalo pri tistih, ki so genetsko bolj dovzetni za tovrstno bolezen. Obstaja tudi trditev, da bi morebiti okužba lahko bila sprožilni dejavnik za nastanek RA. Pomembno vlogo pri vnetju v sklepih pa ima naš imunski sistem, ki skrbi za obrambo mehanizma pred virusi, bakterijami in drugimi tujimi snovmi.

Koliko je približno število obolelih v Sloveniji?

V Sloveniji naj bi bilo za to boleznijo obolelih okoli 20.000 ljudi. Najpogosteje se pojavi pri ženskah med 40. in 45. letom starosti, te v primerjavi z moškimi obolevajo pogosteje; razmerje je kar 3:1.

 

Kako prepoznamo revmatoidni artritis?

Prvotno pride do vnetja sinovialne ovojnice vnetih sklepov, vnamejo se simetrično – več sklepov naenkrat. Značilen je simetrični (na obeh straneh) artritis malih sklepov rok, stopal, zapestja in komolcev.

revmatiodni artritis roke in noge

Čez čas, ko bolezen napreduje, preide ta tudi na večje sklepe, kot so kolki, kolena, gležnji, tudi hrbtenica.

Klinična slika je takšna:

  • počasen in prikrit začetek bolezni
  • bolečina v sklepih je stalna
  • najhujša bolečina je zjutraj; traja približno kakšno uro
  • pride do deformacije sklepov (destrukcija, luksacija (izpah), subluksacija, nestabilnost, rupture tetiv)

Posledice deformacij sklepov spremlja atrofija mišic, sinovitis (vnetje sklepne ovojnice) tetiv fleksornih (upogibalnih) in ekstenzornih (iztegovalnih) kit zapestja, nestabilnost sklepa, pojavljajo se sinovijske ciste, hernije in revmatoidni vozliči.

Pri RA so prizadeta tudi izvensklepna tkiva; kot posledica je to vnetje mišic, kit, kitnih ovojnic, krvnih žil (vaskulitis – vnetje sten krvnih žil), vaskulitis notranjih organov…

Razvojne stopnje bolezni:

  • prisotna je zgodnja osteoporoza
  • rentgenska slika dokazuje destrukcijo kosti in hrustanca
  • pojav sklepnih deformacij s pričetkom fibroze (brazgotinjenje tkiva)
  • fibroza in kostna ankiloza (stanje v sklepu, kjer ni več možno izvesti giba)

Bolezen poteka progresivno z izbruhi (eksacerbacije) in fazami mirovanja (remisije).

Revmatoidni artritis-preoblikovan prst

Katere raziskave je potrebno narediti?

Nič hujšega vam ne bodo počeli. Ena izmed tistih “manj prijetnih” zadev je odvzem krvi, kjer preverijo sedimentacijo eritrocitov (rdečih krvničk), hemogram, proteinogram in  revmatoidni faktor. Čeprav naj ne bi krvna slika dokazovala, da je ima nekdo zares RA, si z izvidom zdravniki revmatologi ustvarijo le določen vtis o aktivnosti bolezni. Med osnovne laboratorijske preiskave spada tudi analiza urina.

Pozitiven revmatoidni faktor lahko imajo tudi tisti z nerevmatskimi boleznimi, ki trpijo za kroničnimi vnetji.

Obvezno je RTG slikanje (rentgensko slikanje skeleta), pri kateri so vidne možne spremembe na sklepnem hrustancu in kosteh.
Za CT ali MR se zdravniki skorajda ne odločajo, saj sta preiskavi predragi.

Zdravila, ki jih zdravniki predpišejo

  • nesteroidni antirevmatiki (zdravila za lajšanje bolečin in znakov sklepnega vnetja – ibuprofen, aspirin, naproksen, indometacin, diklofenak…)
  • imunomodulirajoča zdravila (vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema in spreminjajo potek bolezni)
  • kortikosteroidi (namenjeni so najtežjim bolnikom; so strupeni in jih zdravniki uporabljajo v primerih, ko bolezni ne zmorejo več obvladati)
  • biološka zdravila

Zdravljenje se prilagaja aktivnosti bolezni. Odvisno je od posameznika – zato rečemo, da je individualne narave. Predvsem je cilj zdravljenja olajšati simptome in  ohraniti čim boljšo funkcijo sklepa, da bo posameznik lahko v vsakdanjem življenju polno deloval.

 

PRISTOP FIZIOTERAPEVTA

Mnogi ne razumejo, da gre za kronično naravo bolezni, kar pomeni, da bodo z njo živeli do konca svojih dni. Izjemno pomembna je edukacija bolnika že na začetku bolezni, kako v določeni fazi ukrepati pri lajšanju bolečin in ga motivirati k pozitivnemu razmišljanju in izvajanju predpisanih vsakodnevnih aktivnosti.

Fizioterapija skrbi za povrnitev, vzdrževanje in izboljšanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v vseh starostnih obdobjih.  Na osnovi ocene bolnikovega stanja se naredi individualni načrt obravnave.

RA poteka v različnih fazah:

  • akutna,
  • subakutna,
  • kronična.

Vsi vemo, da je bolečina ena vražja stvar, ki nam tu in tam v življenju povzroča preglavice. Prav zato je dobro poznati splošne ukrepe pri RA.

Akutna faza

V akutni fazi, ko je bolezen najbolj aktivna, je priporočljiv počitek z jemanjem predpisanih zdravil – analgetiki, antirevmatiki. Pri nekaterih se pojavi tudi povišana telesna temperatura.

Pomembno je v  kakšnem položaju je bolnik v času počitka.

Pazimo na preprečevanje kontraktur (otrdelost mišic in sklepov):

  • podložimo sklepe za preprečitev plantarne fleksije (ne želimo, da se stopalo iztegne v “špičko”, ampak obdržimo kot 90° v gležnju),
  • večkrat dnevno ležimo na trebuhu s stopali preko roba postelje (pri tem so iztegnjena kolena in kolki)
  • kadar ležimo na boku, je potrebno med kolena podložiti blazino

Izvajajo se lahko hladne kopeli, hladne obloge (krioterapija), priporočljiva je blaga hidroterapija (terapija v vodi), fizioterapevti doziramo tudi primerno fizično aktivnost glede na simptome. Pri hlajenju je potrebno le paziti, da bolnik ni preobčutljiv na mraz ter nima motenj prekrvavitve.

Fizioterapija hlajenje roke s kripakom

Subakutna faza

V tej fazi se bolečina nekoliko umiri, tudi telesne temperature ni več. Izvaja se dozirana kinezioterapija – vaje, ki so lahko pasivne (le razgibavanje s pomočjo terapevta) ali pa aktivne (te izvaja bolnik samostojno).

Še vedno so priporočljive hladne obloge in kriomasaža (rahlo kroženje z ledom direktno na boleče mesto).

Kronična faza

V tej fazi je kinezioterapija na prvem mestu. To pomeni, da lahko izvajate pod nadzorom in po navodilih fizioterapevta dihalne vaje, vaje za gibljivost, vaje za krepitev mišic, raztezne vaje in vaje za sprostitev. Vaje se uvajajo postopno, odvisno od zmogljivosti bolnika.

fizioterapevtske vaje raztezanje trupa

Uporablja se tudi ultrazvočna terapija na sklepe (če le ni prisotne osteoporoze), tudi tople obloge vplivajo blagodejno. Pri bolečih sklepih brez znakov vnetja lajšamo bolečine s površinskim segrevanjem z uporabo parafina, termoforja in infrardeče luči, s katerimi dosežemo izboljšanje prekrvavitve, sproščenost mišic ter bolj prožno tkivo.

 

Zaključek

Bolnikih z revmatoidnim artritisom lahko danes lažje prenašajo bolečino in jo tudi blažijo na različne načine. V veliki meri gre zahvala strokovnjakom na tem področju, ki so dobro podkovani z znanjem in lahko učinkovito vplivajo na prehitro napredovanje bolezni in s tem poslabšanje zdravstvenega stanja bolnika.

Prav zaradi tega, ker dovolj zgodaj zdravniki odkrijejo bolezen in jo lahko temu primerno zdravijo, ne prihaja več do hujše gibalne oviranosti pri bolnikih z RA. Ne le to, še po več letih lahko normalno opravljajo vsakodnevne aktivnosti, hodijo v službo, nekaterim celo prilagodijo delovno mesto. Vsekakor so aktivni in zmožni skrbeti zase ali celo za bližnje.

Poznate koga, ki ima revmatoidni artritis? Kakšne so vaše izkušnje?

Delite s prijatelji:

Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

S svojim blogom želim približati fizioterapijo širši množici ljudi ter jih spodbuditi k zdravemu in vitalnemu načinu življenja.

Avtor: Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.
1 komentar