Osteoporoza potrebuje fizioterapijo. (Zakaj?)

Osteoporoza potrebuje fizioterapijo. (Zakaj?)

Osteoporoza potrebuje fizioterapijo. (Zakaj?) 400 267 Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

Osteoporoza in degenerativni revmatizem še vedno spadata med najpogostejša obolenja, ki spremljajo starost. Vsekakor pa razlog za nastanek osteoporoze ni starost. Kaj je osteoporoza, kako in zakaj nastane ter kako z njo ljudje lažje živijo s pomočjo nasvetov fizioterapevta pa si lahko preberete v prispevku. 

Osteoporoza značilna kot bolezen starih žensk

Kaj se v starosti vse spremeni? 

Starost nam prinaša kar nekaj sprememb v našem telesu. 

Pride do fizioloških sprememb:

  • kostno-mišičnega tkiva (telesna višina, telesna teža, hidracija telesa, termoregulacija), 
  • pljuč in dihalnih poti (manjša elastičnost prsnega koša in pljučnega tkiva, kar predstavlja večjo porabo energije pri dihanju), 
  • srca in ožilja (manjša elastičnost aorte in arterij)
  • na čustvenem, miselnem, socialnem področju (nezbranost, pozabljivost, demenca, razdražljivost).

Osteoporoza – sistemska bolezen osteoporoza

Osteoporoza znana kot bolezen krhkih kosti naj bi se začela razvijati že v zgodnji mladosti zaradi neaktivnosti, nepravilnega obremenjevanja, nepravilne prehrane…ter se na tak način razvija zelo potiho skozi desetletja. Prav zato razlog za nastanek osteoporoze ni ravno starost.

Se pa osteoporoza izrazito kaže in povzroča nevšečnosti šele v starosti. Gre za motnjo kostne presnove z zmanjšanjem kostne mase – atrofija kosti. Mikroarhitektura kosti se spremeni, kar lahko povzroči zlom kosti že ob majhnih poškodbah. 

Osteoporoza znana že več kot 200 let.

Danes je proces tvorbe in razgradnje kosti veliko bolj znan, bolnikov s to boleznijo pa je vse več. V življenjskem obdobju po 50. letu starosti pride do povečane razgradnje kosti, tako je kost z manj apnenca tudi manj čvrsta. 

Osteoporoza znana kot bolezen starih žensk

Do 70. leta je ta bolezen 6x pogostejša pri ženskah, po 70. letu pa se vedno več pojavlja tudi pri moških, vendar še vedno 2x manj pogosta kot pri ženskah v tej starosti. Mnogo hitrejša je namreč atrofija kosti po menopavzi pri ženskah zaradi zmanjšane količine estrogenov. Kasneje se pridruži še slabša resorbcija kalcija v črevesju zaradi sprememb na črevesni sluznici in zmanjšane tvorbe aktivne oblike vitamina D3 v starostno spremenjenih ledvicah.

Fizioterapevti pomagajo z gibanjem

Kaj pospeši resorpcijo kosti?

Pa smo spet tam – pri aktivnosti. Zmanjšana telesna aktivnost aktivnost pospešuje atrofijo kosti. To je eden izmed glavnih dejavnikov za nastanek osteoporoze. 

Posebno velik problem predstavlja tudi bolnikom z dolgo trajajočim vnosom kortikosteroidov, bolnikom s kroničnimi boleznimi črevesja in trebušne slinavke, pri bolnikih po operaciji črevesja, želodca, trebušne slinavke, ščitnice. 

Vsekakor pa ne smemo pozabiti na ljudi z nizkim telesnim indeksom, na neprimerno aktivnost s pogostimi padci ter tiste, ki redno kadijo, uživajo alkohol in kavo ter imajo nasploh šibko zdravje. 

Prav tako je potrebno omeniti pri ženskah pomanjkanje estrogena. To še posebej velja, kadar menopavza nastopi zgodaj, zlasti po odstranitvi jajčnikov pred nastopom fiziološke menopavze. 

Klinična slika pri osteoporozi

Do zloma kosti je praktično neizrazita. Temu tudi rečemo asimptomatska bolezen, saj se bolezen pokaže šele kot zlom kosti zaradi krhkosti. Kljub temu se pojavljajo:

  • hitra utrujenost,
  • nedoločene bolečine v dolgih kosteh in hrbtenici, 
  • izguba višine,
  • fleksija (sključenost) trupa in 
  • videz “izpranih” kosti na RTG posnetku. Kompresijski zlom vretenca

Najpomembnejši so kompresijski zlomi vretenc (navadno med osmim prsnim in drugim ledvenim vretencem). Ti zlomi nastanejo že pri majhnih telesnih obremenitvah kot so dvig lažjega bremena ali vstajanje iz sedečega položaja. Ob zlomu se pojavi močna bolečina, ki v obdobju dveh mesecev postopno mine. 

Poleg kompresijskih zlomov vretenc se pri osteoporozi pogosto pojavljajo zlomi koželjnice v distalnem delu in vratu stegnenice, ki se pogosto končajo z nekrozo glave stegnenice. 

Zdravljenje osteoporoze potrebuje fizioterapijo

Zdrav način življenja in prehranska dopolnila

Pri osteoporozi je najpomembnejše preprečevanje oz. preventiva. Predvsem pa zdrav način življenja. Strokovnjaki svetujejo zadosten vnos kalcija v pozni življenjski dobi v obliki prehranskih živil ali dopolnil ter ustrezno duševno in telesno aktivnost. 

Prehranska dopolnila, ki so najbolj priporočljiva za spodbuditev presnove v telesu so Omega 3 maščobne kisline, magnezij in kalcij ter vitamina D in C. 

Ženskam, ki so nagnjene k osteoporozi (zgodnji nastop menopavze, odstranitev jajčnikov) se svetuje hormonsko – estrogensko zdravljenje, čeprav nobena raziskava ni dokazala učinkovitosti estrogenov za zmanjševanje tveganja zlomov. 

Osteoporoza narekuje značilno držo

Glava se s časom pomakne naprej v fleksijsko držo, prsni koš se izboči in nastane povečana torakalna kifoza (puklasta drža s pomaknjenimi lopaticami navzven ter trup se v celoti nagne naprej, kar skrajša tudi upogibalke kolka. 

Prav zato so potrebne aktivnosti, ki pripomorejo k poravnavanju drže. 

Katere aktivnosti se za bolnike z osteoporozo priporoča?

Fizioterapevt pa vam bo znal najbolje svetovati, katere vaje ali aktivnosti so tiste najbolj primerne pri ljudeh z osteoporozo. Pravzaprav bo glede na človekovo trenutno zdravstveno stanje ter upoštevajoč telesno držo prilagodil aktivnosti posamezniku. 

Izboljšanje splošne mobilnosti, fleksibilnosti in ravnotežja bo pripomoglo, da bo bolnik lažje opravljal vsakdanja opravila in preprečil morebitne padce. 

Osteoporoza in plavanje

Aktivnosti, ki so najbolj priporočljive so:

Uporaba katerih fizioterapevtkih aparatur je najbolj priporočljiva pri bolnikih z osteoporozo?

Prva aparatura na katero pomislimo in praktično edina fizikalna metoda v fizioterapiji, ki vpliva na zaraščanje kosti je magnetna terapija oziroma terapija z nizkim delovanjem frekvenčnih magnetnih polj. 

Ugotovljeno je, da se z uporabo magnetne terapije zlomi kosti zdravijo in zaraščajo skoraj tretjino hitreje kakor brez nje. Magnetoterapija izboljša prekrvavljenost (cirkulacijo) poškodovanih predelov s tem, ko stimulira z mikrovibracijami celične strukture trdega in mehkega tkiva. 

Žal pa magnetna terapija dokazano pomaga šele po daljšem časovnem obdobju (od 4. tednov naprej). Ker nam v javnih zdravstvenih ustanovah ne nudijo toliko obiskov, da bi prišlo do znatnega izboljšanja počutja, se ljudje odločajo za nakup domače magnetne terapije po dostopnih cenah. 

S pomočjo zdravnika ali fizioterapevta se pacient dogovori na kolikšno jakost in frekvenco si bo magnetoterapijo nastavil v domačem okolju.

Katere vaje lahko starejši ljudje delajo varno v domačem okolju si poglejte na spodnjem videu:

Delite s prijatelji:

Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

S svojim blogom želim približati fizioterapijo širši množici ljudi ter jih spodbuditi k zdravemu in vitalnemu načinu življenja.

Avtor: Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.