Rehabilitacija hernije diska (po operaciji)

Rehabilitacija hernije diska (po operaciji)

Rehabilitacija hernije diska (po operaciji) 847 565 Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

Kadar je potrebna operacija zaradi obsega poškodbe, je nujna tudi rehabilitacija hernije diska po operaciji. Vsak od nas sigurno pozna koga, ki ima težave z ledvenim delom hrbtenice, ne glede na to ali so te težave blage ali zares velike. Med največje zdravstvene probleme spada prav bolečina v križu, saj jo dokazano 70% prebivalstva vsaj enkrat v življenju tudi občuti. Najpogosteje je ta bolečina vzrok degenerativnih sprememb v hrbtenici oziroma posledica zdrsa medvretenčne ploščice.

Hernija diska – od kod bolečina?

Neaktivnost dolgoročno vodi v poslabšanje stanja

Pomanjkanje gibanja povzroča, da slabi celotno telo, še posebej mišično tkivo, ki začne propadati in se razgrajevati. Ker to posledično ne da dovolj opore telesu, pride do povečane obremenitve na vretenca. Tu je še posebej potrebno nameniti pozornost pravilnim vajam za krepitev krepitev celotne trebušne stene in vajam, ki so namenjene vzdrževanju pravilne drže.

Dodatno se obremenitev poveča ob nošenju težkih bremen, ponavljajočem vzorcu gibanja, pripogibanju, statičnih položajih… Seveda, pa ne smemo pozabiti na določene avtoimune bolezni, ki lahko povzročajo tudi večje spremembe na hrbtenici.

Pogosto je vzrok za bolečine v hrbtenici kriva slabo razvita specifična muskulatura, kar nam takoj pove, da se ljudje premalo ukvarjamo s krepitvijo mišic, ki stabilizirajo našo hrbtenico. Hkrati pa veliko ljudi trpi tudi za povečano telesno težo.

Diskus se skozi leta tanjša

Medvretenčna ploščica ali disk v osnovi ni boleč, saj ni oživčen in preskrbljen z ožiljem. Zdrav disk premore težo obremenitve do 70 kg v višini tretjega ledvenega vretenca pri osebi s težo cca. 70 kg. Kadar človek leži se ta obremenitev zmanjša za 50%, kadar pa skače in dviguje bremena se obremenitev na disk poveča za kar večkratnik telesne teže.

S starostjo se hrbtenica poseda, diskus ni več zadostno hidriran, drobne žilice se pričnejo vraščati v diskus. Tako se tvori granulacijsko tkivo, ki poruši normalno sestavo diskusa ter postane tanjši in rigiden.

Kakšni so znaki za hernijo diska?

Hernija diska se kaže z znaki in simptomi kot so značilna izžarevajoča bolečina v eno ali obe nogi, odvisno od lokacije in velikosti poškodbe oz. izbočenosti diska. Lahko pa je pridružen tudi nevrološki izpad v predelu zadnjice ali vzdolž določenega dermatoma po nogi (predel telesa, ki ga oživčuje posamezni živec).

Težave, ki nastopijo bolj počasi so lahko posledica stenoze spinalnega kanala.

Hernija diska

Katera korenina je oziroma so prizadete je odvisno lokacije herniacije. Navadno pacient najprej toži o bolečini v križu, ki se postopoma ali pa nenadno razširi v nogo. Prav tako se ob kašljanju, kihanju ali napenjanju bolečina poslabša.

Takoj na fizioterapijo po priporočilu zdravnika

Obisk osebnega zdravnika za nadaljnjo diagnostiko je obvezen. Zdravnik predpiše ustrezno slikovno diagnostiko (magnetna resonanca in NE rentgensko slikanje) ledvenokrižnega predela. Le magnetna resonanca je visoko specifična in ima veliko občutljivost za prikaz mehkotkivnih patologij kot npr. hernija diska. Prav tako je to neinvaziven poseg, kjer pacient ni izpostavljen radiaciji.

Ali ste vedeli?
Diagnostične preiskave so pokazale, da se lahko zdrs medvretenčnih ploščic (hernija diska) odkrije pri 20 – 30 % ljudi, ki sploh ne zaznavajo znakov poškodbe.

Velikokrat se osebni zdravnik odloči, da pacient najprej obišče fizioterapijo, kjer s konzervativnimi metodami zdravljenja skušajo človeku najprej pomagati. Dokazano je bilo, da se v povprečju kar 35% ljudi po aktivnih fizioterapijah ne odloči za operativni poseg zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja in ponovne možnosti za aktivno življenje.

Kadar pa konzervativno zdravljenje ni učinkovito in je potrebna dekompresija živčnih struktur, se zdravniki odločijo za operativni poseg. Že leta je uveljavljena (mikro)disektomija ali kirurška delna odstranitev medvretenčne ploščice. Operacijo hernije diska opravlja specialist nevrokirurg, in je v 70% primerov tudi v prvo uspešna.

Rehabilitacija hernije diska po operaciji

Cilj fizioterapevta je, da pacientu čim prej povrne funkcijo ledvenega predela in zmanjša bolečino, ki je prisotna po operaciji ter pacienta vrne samostojnega v domače okolje.

Zasebna fizioterapija Maribor

Aktivna rehabilitacija hernije diska že takoj po operaciji

Aktivna rehabilitacija se prične že praktično nekaj ur po posegu in je potrebna vse do 6 – 12 tednov. Fizioterapevt v bolnici vedno prilagodi nabor vaj vašim zmožnostim, zato tudi v tem članku pišemo le splošna priporočila, ki se največkrat uporabljena.

Cilj rehabilitacije je sledeč:
– samostojno vstajanje iz postelje
– samostojna hoja po ravnem in po stopnicah
– doseči zadostno mišično moč in gibljivost za aktivno življenje

Fizioterapevt pacienta že takoj v bolnici educira o pravilni aktivaciji globokih stabilizatorjev (najpomembnejša m. transversus abdominis), ki so ključne za stabilizacijo hrbtenice v nevtralnem položaju. Ja, to je tisto, ko leže na trebuhu pritisnete popek v podlago in skušate zadržati urin.

Prav tako je pomembno krepiti glutealne mišice (zadnjico), stegenske mišice in zunanje trebušne mišice. In pa ne pozabiti na vensko črpalko, ki jo spodbudimo s pritegovanjem in iztegovanjem stopal. Prikaz vaj in več napotkov si lahko preberete TUKAJ.

Ker obstaja 10 – 15% možnosti tveganja za ponovni nastanek hernije diska prvih 6 tednov po operaciji je zelo pomembno, da se pacienta res opozori na pravilno upogibanje, izogibanje sunkovitih gibov in dvigovanju bremen. Nekaj slikovnih napotkov najdete TUKAJ.
Sicer pa vam bo prijazno zdravstveno osebje v bolnici pokazalo kako pravilno vstajati iz postelje, kar je v začetni fazi okrevanja ključnega pomena. Le kot opomnik in slikovni prikaz v nadaljevanju.

Vstajanje po operaciji hernije diska

Prav tako pacient že v bolnici prične s stopnjevanjem prehojene razdalje po ravnem ter učenjem varne hoje po stopnicah, kar je pomembno tudi za aktivno življenje v domačem okolju.
Po 1 – 3 dneh je pacient odpuščen iz bolnice z navodili kako ravnati in se obnašati v domačem okolju do prvega kontrolnega pregleda pri specialistu. Kako pa ravnati? Nekaj napotkov sledi v nadaljevanju.

Katere informacije so še pomembne pri rehabilitaciji hernije diska po operaciji?

Ko pridete domov se dosledno držite do 4-6 tednov po operaciji sledečih smernic:

SEDENJE

– izberite trši stol s primernim naslonjalom za roke in ustrezno podporo za ledveni predel. Vsi udobni naslanjači in mehko oblazinjene sedežne garniture so odsvetovani, saj se hrbtenica velikokrat posede v najbolj udoben položaj kar pa ni želen položaj hrbtenice. Priporočeno je čim manj sedeti tako v akutni fazi, kakor tudi kasneje. V kolikor vam delovno mesto to težje dopušča v postrehabilitacijski dobi premislite o nakupu dvižne pisalne mize.

DVIGOVANJE BREMEN

– nujno se dvigovanju bremen izogibajte v domačem okolju. Pri pobiranju manjših predmetov s tal upognite kolena, trup naj ostane zravnan. Ne nosite težjih stvari kot so nakupovalne vrečke ali kup opranega perila in ne premikajte težkega pohištva po stanovanju. Pravzaprav je maksimalna priporočena teža bremena do 3 kg. Prav tako ni priporočeno dvigovati bremen nad glavo. Tudi po letu dni po operaciji ne smete dvigovati bremen težjih od 10kg.

HOJA

– hoja je izjemno koristna, vendar naj bo zmerna. Pričnete s samostojnim gibanjem po stanovanju in stopnjujete vse do krajšega sprehoda. Telo je potrebno pri tem poslušati in ne pretiravati. V primeru, da se pojavijo bolečine lahko vzamete predpisan analgetik 2 do 3 krat dnevno.

STOPNICE

– hoja po stopnicah ni odsvetovana. Lahko hodite, vendar se jim poskusite po najboljših močeh izogniti.

VOŽNJA AVTOMOBILA

– refleksni odziv je lahko bistveno počasnejši zaradi določenih zdravil. Avtomobila ni priporočljivo voziti v času akutnega stadija po operaciji hernije diska, saj vam morebitne sunkovite reakcije ne bodo koristile. Kar pa še dodatno lahko poslabša stanje pa so blagi kompresijski tresljaji med vožnjo, ki kompresirajo disk v nepravi legi.

SPOLNI ODNOSI

– prve 2 do 3 tedne se spolnim odnosom izogibajte.

Samo aktivacija globokih stabilizitorjev ne zadostuje pri rehabilitaciji hernije diska

Sposobnost aktivacije globoke trebušne mišice (transversus abdominis) je osnova stabilizacije, vendar brez aktivacije ostalih trebušnih mišic med gibanjem ne zadostuje. Naše telo deluje kot celota in prav tako delujejo tudi mišice telesnega jedra. Tvorijo ga globoke in zunanje trebušne mišice, katere stabilizirajo hrbtenico in medenico, pri tem pa jim pomagajo mišice zadnjice.

Tako vse naštete mišice tvorijo enoto telesnega jedra, ko je govora o stabilizaciji trupa. Globoka mišica transversus abdominis ni nič bolj aktivna pri stabilizaciji hrbtenice kot ostale trebušne mišice. Poleg tega je njena popolna izolacija možna le na račun manjše aktivacije ostalih trebušnih mišic, kar pa je z vidika gibanja nezaželeno.

Telesno jedro, ki uspešno opravlja svojo funkcijo, zavira gibanje ledvenega dela hrbtenice v smeri rotacije, upogiba naprej ali upogiba v stran. To pa je možno le, če te gibalne vzorce človek osvoji z ustreznimi vajami.

Primer 4 naprednejših vaj za rehabilitacijo po operaciji hernije diska

Vaje pri rehabilitaciji hernije diska
Plank pozicija v razbremenjenem položaju

 

Rehabilitacijske vaje za hernijo diska
Vaje za rehabilitacijo - pocep

 

Najbolj pomembna med vsemi predpisanimi terapijami je sigurno kinezioterapija (pravilne vaje). S terapevtskimi vajami želimo izboljšati, obnoviti, razviti in ohraniti gibljivost sklepov, čvrstost kosti, mišično zmogljivost, ravnotežje telesa, koordinacijo gibanja, splošno telesno vzdržljivost, hitrost, duševno počutje in funkcionalne gibalne vzorce.

Delite s prijatelji:

Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

S svojim blogom želim približati fizioterapijo širši množici ljudi ter jih spodbuditi k zdravemu in vitalnemu načinu življenja.

Avtor: Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.
1 komentar
  • Elizabeta Polak junij 20, 2020 ob 17:05

    V.Imela sem poškodbo L3 in L4, operacija ni bila potrebna, imla sem nekaj mesecev hude bolrčine delala vaje plačala fizioterapevta , imela akupunkturo in ugotovila, da je moja drža tista, ki mi odvzame bolečino, fizioterapevti to premalo povdarjajo.
    Sicer je zapisano koristno, hvala in lep pozdrav, Elizabeta Polak

Call Now Button