Stresni zlom stopalnice in okrevanje

Stresni zlom stopalnice in okrevanje

Stresni zlom stopalnice in okrevanje 400 267 Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

Stresni zlom stopalnice vedno povzroča bolečine v stopalu zaradi česar se tudi ljudje odpravijo na pregled k zdravniku specialistu – ortopedu. Največkrat diagnozo zloma stopalnice določijo na podlagi anamneze, anatomske lokalizacije bolečine in rentgenskega posnetka. Že veste kaj o zlomu 5. stopalnice ali ste ga celo utrpeli? Zlom stopalnice ob preobremenitvi

Kaj je stresni zlom stopalnice? 

Po domače bi stresni zlom stopalnice poimenovali preobremenitveni zlom, ki je definiran kot popolna ali delna prekinitev kostnine zaradi ponavljajočih se obremenitev na določen predel stopala z nekoliko manjšimi silami, vendar dovolj vztrajnimi za nastanek poškodbe. Pravzaprav te dolgotrajno nizke sile lahko povzročijo enako poškodbo kakor enkratna močna sila. 

Zdrava kost in patološko spremenjena kost

Ločiti moramo med dvema različnima vrstama zlomov, in sicer med takšnimi povzročenimi na fiziološko normalni kosti ter na patološko spremenjenih kosteh zaradi drugih vzrokov (osteoporoza, artritisi, diabetes …). 

Problematika patoloških zlomov je v strukturi kostnine, saj je lahko zmanjšana elastičnost in mineralizacija. Takšne kosti zaradi bolezenskega stanja niso normalno vzdržljive in se lahko pripetijo zlomi ob popolnoma običajnih obremenitvah. Rtg posnetek

Pri fiziološko normalih kosteh so najpogostejše stres frakture prav na stopalnicah, saj deluje nanje največja sila npr. ob teku, doskokih, hitrih ustavljanjih in menjavi smeri ter pri posebni vrsti hoje. Stresni zlom stopalnice je značilen tudi kot fraktura vojaškega marširanja ali “marching fracture”, saj so opazili prav pri vojakih več tovrstnih poškodb zaradi ponavljajočega korakanja v trdi obutvi. 

Dejavniki tveganja – stresni zlom stopalnice

Dejavniki tveganja za nastanek stres fraktur povzročenih na zdravih kosteh so:

  • preobremenitev pri teku, 
  • neprimerna obutev
  • neustrezna podlaga, po kateri se gibljemo,
  • anatomske nepravilnosti (visok ali nizek stopalni lok,  razlike v dolžini nog, zunanja rotacija kolka, hallux valgus deformacija palca)
  • hormonske spremembe predvsem pri ženskah
  • predhodni operativni posegi 

Zlom stopalnice – baza 5. metatarzale

Med zlome, ki potrebujejo operativno zdravljenje spadajo predvsem tisti, pri katerih se je delček kosti premaknil izven svoje lege in tisti, pri katerih je poškodovane več kot 30% sklepne površine. Navadno operativno zdravljenje vodi hitreje do zacelitve zloma in dobrega rezultata v smislu funkcije stopala. Zlom stopalnice in posvet pri zdravniku

Kako se zlomi obravnavajo (operativno ali konzervativno) se odloči zdravnik. Fizioterapevti prejmemo pacienta v obravnavo, ko je tako predpisano s strani zdravnika. Veliko pogosteje se zdravi stresne zlome stopalnice konzervativno. 

Fizioterapija po zlomu baze 5. stopalnice

V prvih štirih tednih se navadno predpiše popolna razbremenitev stopala in hoja s pomočjo bergel ter seveda počitek z dvignjeno nogo. Po potrebi pacient jemlje tudi protibolečinske tablete. 

Po tem času, ko pacient opusti imobilizacijo, se pričnejo izvajati vaje, ki ne povzročajo direktnega pritiska oz. imajo antigravitacijski učinek na stopalo (plavanje, kolesarjenje, aktivne vaje za krepitev mišic gležnja, stopala, prstov in stranske linije mečnega predela). 

Vedno je potrebno dodajati fizioterapevtsko podporno aparaturo, saj bi celjenje brez te trajalo veliko dlje kot sicer. 

Uporablja se:

Značilna za zlom baze 5. stoplanice je tudi kronično vneta tetiva mišice peroneus longus, ki se pripenja na kost v tem predelu. Bolečina lahko prav zaradi poškodbe vlaken vztraja nekoliko dlje časa ali je prisotna, ko je kost že zaceljena. 

Postopoma se tudi dodaja teža telesa na stopalo, s katero lahko stopalo obremenimo. Kako se posamezniku proces rehabilitacije prilagaja je veliko odvisno tudi od velikosti in lokacije zloma. Zlom stopalnice in fizioterapija

Realno je vrnitev v športno aktivnost mogoča cca. 3 – 6 mesecev po poškodbi, in samo v primeru, da je kost popolnoma zaceljena in je izvajanje aktivnosti možno brez bolečin. Časovno obdobje variira od velikosti poškodbe in ustreznega procesa celjenja. Namreč včasih se zgodi, da se zlom ne celi dobro in pride do podaljšanja časa okrevanja tudi do več mesecev.

Dodajanje vitamina D je v času celjenja priporočljivo, vendar le po posvetu z zdravnikom. 

 

Delite s prijatelji:

Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

S svojim blogom želim približati fizioterapijo širši množici ljudi ter jih spodbuditi k zdravemu in vitalnemu načinu življenja.

Avtor: Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

Call Now Button