Teniški komolec rešuje tudi UGV terapija

Teniški komolec rešuje tudi UGV terapija

Teniški komolec rešuje tudi UGV terapija 892 537 Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

Ljudje uporabljamo izraz teniški komolec ali strokovno lateralni epikondilitis, ker je prav tenis tisti šport, ki lahko najpogosteje povzroči preobremenjenost specifičnih mišic na roki in posledično nastanek poškodbe mehkega tkiva.

Ne samo tenis, tudi drugi športi in vsakodnevne aktivnosti, ki zajemajo veliko število ponovitev dvigovanja (ekstenzije) zapestja oziroma dlani, lahko vplivajo na nastanek poškodbe in bolečine na zunanji strani komolca. Preberite več o teniškem komolcu v nadaljevanju članka.

Teniški komolec – bolečinski sindrom komolca

Teniški komolec – bolečina na zunanji strani komolca

Teniški komolec ni nujno povezan z igranjem tenisa. Zelo pogosto se pojavlja pri ljudeh, ki v svojem vsakdanu prekomerno obremenjujejo podlaket, še posebej kadar izjemno naprezajo ekstenzorje zapestja (npr. gib dlani navzgor od podlage). Navadno se to zgodi pri  izvajanju ponavljajočih gibov.

Velikokrat trpijo za takšnimi poškodbami tudi ljudje, ki veliko delajo z računalnikom – tipkajo in klikajo na računalniško miško in pa tisti, ki fizično veliko delajo z orodji.

Teniški komolec težava fizičnih delavcev

Bolečino ljudje občutijo na zunanji strani komolca, točno na mestu, kjer se naraščajo iztegovalke dlani. Ekstenzorji zapestja, kot jim drugače pravimo, so skupina mišic, ki potekajo vse od prstov pa do komolca po zgornji strani podlakti. Prav izvedbo tega giba pa omejuje bolečina.

Nekateri celo občutijo bolečino na hrbtišču podlakti na samem trebuhu mišice, možen je tudi pojav parestezij (mravljinčenja) v podlakti ter boleči srednji prst / sredinec.

“Vnetje narastišča mišic na zunanji strani komolca povzroči bolečino.”

V hujših primerih bolečina pri teniškem komolcu ovira tudi vsakodnevne aktivnosti, kot so že oprijem in dvig skodelice za kavo ali pa le svinčnika. Pojavi se nenadna in sunkovita bolečina.

Kdaj rečemo tedninitis in kdaj tendinoza?

Tendinitis narastišča ekstenzorjev zapestja ali vnetje tetive, kjer se le-ta narašča na kost pa ne povzroča samo bolečine, temveč tudi zmanjšano funkcijo roke. O tendinitisu govorimo, kadar gre za akutno poškodbo, trajajočo največ 6 tednov. Časovno obdobje več kot 6. tednov pa se smatra, da gre za poškodbo kronične narave, ki ji pravimo tendinoza.

Lezije mišice ne občutimo takoj

Poškodba je značilna za ljudi med 30. in 60. letom starosti. Pod 20. letom se takšne poškodbe oziroma lezije redko pojavljajo.

Lezija mišice nastane nenadno. Čeprav je prišlo do majhne natrganine kite ali mišice, bolnik v tistem trenutku ne občuti večje bolečine, pravzaprav ne občuti ničesar posebnega.

Teniški komolec

Narava ne zdravi 100%

Prva blaga bolečina se kaže kot preutrujenost mišice v nekaj dneh po poškodbi, večja bolečina pa nastopi šele po kakšnih 14 dneh. Tako narava poskuša sama zaceliti lezijo, vendar to vedno znova prepreči na stotine mišičnih kontrakcij, kar privede do razdražene brazgotine, ki se stalno hrani z vsakdanjimi aktivnostmi roke. S tujko se reče temu “self-perpetuating inflammation”.

Katere so tiste mišice, ki najpogosteje povzročajo poškodbo teniškega komolca?

  • extensor carpi radialis longus
  • extensor carpi radialis brevis
  • extensor carpi ulnaris
  • extensor digitorum communis in druge

Glede na mesto bolečine ločimo različne tipe poškodb (tip 1,2,3 ali 4). Odvisno od poškodbe se nato fizioterapevt odloči za vrsto terapije. Mesto poškodbe je lahko:

  1. suprakondilarni del,
  2. tenoperiostalni del,
  3. del v višini glave radiusa ter
  4. del v višini vratu radiusa.

Anatomija-teniski-komolec

Fizioterapija pri teniškem komolcu zahteva vztrajnost

Teniški komolec ali lateralni epikondilitis ni povsem nedolžna poškodba. Zahteva vztrajnost in potrpežljivost, ker je ne moremo odpraviti kar iz danes na jutri.

Udarni globinski valovi izjemno učinkoviti za zdravljenje tendinoze

Lahko še tolikokrat uporabimo elektroterapijo ali ultrazvok, ta terapija je premalo za izboljšanje. Uporablja se le kot dodatek k manualni obravnavi. Manualna terapija je nujno potrebna, natančneje govorimo o prečni frikciji poškodovanega mesta. Izvaja se v določenem časovnem zaporedju ali pa uporabimo izjemno dobro nadomestilo manualne obravnave – terapijo z udarnimi globinskimi valovi.

Prečno frikcijo lahko uporabimo v akutnem in kroničnem stadiju poškodbe, medtem ko udarne globinske valove le v kroničnem.

Proces zdravljenja teniškega komolca

Za pripravo tkiva na terapijo, kot nekakšno ogrevanje mehkega tkiva, uporabimo tecar terapijo, ki povzroči boljšo elastičnost in voljnost za nadaljnjo obravnavo. Nato, glede na vrsto poškodbe izberemo terapijo prečne frikcije ali UGV terapijo, ker poškodovanega mesta ne želimo raztezati longitudinalno (vzdolžno), temveč v širino. Le tako vlakna “namnožimo”,  razbijemo možna zleplenja medplasti in brazgotine.

UGV terapija za kronična obolenja

V nadaljevanju pa lahko uporabimo tudi električno protibolečinsko terapijo kot dodatek, kineziološke trakove … Vedno in vsakič pa so potrebne še posebne vaje za teniški komolec. Gre za ekscentrične vaje oziroma za vaje, kjer poteka krepitev poškodovanih mišic v smeri iztega.

V nekaterih primerih je celo potrebna infiltracija anestetika (injekcija) v poškodovan predel in šele nato pride na vrsto fizioterapija.

Tudi vi trpite za bolečinami na zunanji strani komolca?

Delite s prijatelji:

Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.

S svojim blogom želim približati fizioterapijo širši množici ljudi ter jih spodbuditi k zdravemu in vitalnemu načinu življenja.

Avtor: Ajda Kolmančič, dipl. fiziot.